Vodena gozdna terapija vam koristi bolj kot si lahko predstavljate
20.04.2023
Pravijo, naj se vsake toliko upočasnimo, ustavimo in povonjamo cvetje, ki se razcveta okrog nas. Sliši se dobro. A kako to izpeljati? Še posebej težko za tiste ki živite hiperhitro.
Eden načinov umika od delovnih obvez in občutenja pozitivnih učinkov narave na počutje je gozdna terapija pogosto imenovana tudi gozdna kopel. Ne gre pa za nikakršno kopel v vodi temveč za uživanje v gozdnem zraku. Ljudje se že tisočletja družimo z gozdom a še nikoli manj kakor v sedanjem času.
To naravno terapijo prakticirajo na Japonskem že mnoga desetletja. Imenujejo jo shinrin yoku. Ugotovili so, da znižuje krvni tlak, zmanjšuje stres in povečuje tvorbo določenih beljakovin, ki nas ščitijo pred rakavimi obolenji. Ti učinki na zdravje naj bi bili posledica zmanjševanja stresa. Ugotavljali so pa tudi učinkovanje okoljskih dejavnikov – na primer phytoncidov, ki jih sproščajo drevesa in jih ljudje med bivanjem v gozdu vdihujemo in čvrstijo naš imunski sistem.
Ko se odločimo za vodeno gozdno terapijo, je najbolj bistveno, da se upočasnimo in polno zaposlimo svoja čutila. Upočasnitev je sprva za marsikoga stresna, a v naravnem okolju deluje čudežno.
Ali ste vedeli, da že dve uri druženja z gozdom izboljša vaš obrambni sistem za dva meseca. Japonski znanstveniki so odkrili biokemične razloge za to trditev. Pri vseh ljudeh, ki so sodelovali v študiji so po dveh urah bivanja v gozdu ugotovili vsaj 50 % dvig T limfocitov v krvi (brez teh se človeško telo ne more zoperstaviti virusom in bakterijam). Vsi vključeni v študijo so imeli po sprehodu v gozdu nižji krvni tlak in nižji nivo stresnih hormonov v krvi, opisovali pa so umirjenost in jasne misli. Učinek izzveneva dva meseca. Znanstveniki so pojasnili fenomen: drevesa in druge gozdne rastline sproščajo v okolje fitoncide. To so hlapljive organske spojine, ki ščitijo zdravje gozdnih rastlin. Ko se človek druži z gozdom, se pravzaprav kopa v njegovem naravnem imunskem sistemu in vdihuje fitoncide. Narava nas s svojo svežino in zeleno obarvanostjo že vabi k sebi. Odzovimo se. Blagodejno delujejo že krajša druženja z njo.
Bivanje v gozdu pa je posebna izkušnja. Človek začuti polnost življenja povsod okrog sebe tudi če je povsem mirno in ne vidimo nobene živali. Kakor da bi bil gozd sam po sebi živo bitje. Pravzaprav pa je gozd kolektivna zavest, ki jo tvorijo drevesa, biljke, ptice, žuželke in druge gozdne živali, zemlja, kamenje, voda, zrak.
Mnoge sodobne študije potrjujejo zdravilnost druženja z naravo. Žal, hiter ritem življenja in nabit delovni urnik poskrbita za to, da večino dni preživimo zabubljeni v zaprtih prostorih, daleč od narave. In danes, živi več kot 50% ljudi v mestih, daleč od travnikov, rek in gozdov. Leta 2030 naj bi ta % narastel na 60%. Ljudje niso, v vsej zgodovini človeštva doslej, še nikoli bili tako malo v stiku z rastlinami in živalmi. Preveč nenaravnih dražljajev in bivanje izključno v zaprtih prostorih povzroča izčrpanost, izgubo vitalnosti in zdravja.
Ekopsihologi opozarjajo, da ima naravno okolje ključno vlogo pri našem duševnem zdravju. Pomanjkanje povezanosti z naravnim okoljem povečuje mentalni in čustveni stres. Opozarjajo da je zdravje človeštva odvisno od zdravja narave. Predlagajo, da skrbimo za naravna okolja in okrepimo našo povezanost z njimi.
Če le uspete preživite kratek čas vsaj enkrat tedensko na istem mestu v bližnjem gozdu in opazujte kako se to mesto med letom, z menjavo letnih časov, spreminja. Ne samo videz tudi energije in atmosfera se z letnimi časi spreminja. Gozd pred poletnim dežjem, gozd pod snegom, gozd spomladi, ko vse diši in gozd jeseni, ko v njem prevladuje paleta rumenih, oranžnih in rdečih vse do rjavih tonov. Vse to je en in isti gozd, ki diha tako kot diha naš planet.
Kdor se navadi družiti z gozdom v tišini, čuječe ga to lahko podpre v občutenju razlik med posameznimi letnimi časi v energetskem smislu, v spoznanju kako posamezni letni čas vpliva na živa bitja in da so te energije pravzaprav lahko v oporo tudi človeku, ko je pripravljen spodbuditi notranje procese, ki so nujni za doseganje različnih ciljev v življenju.
Cvetka Avguštin
Eden načinov umika od delovnih obvez in občutenja pozitivnih učinkov narave na počutje je gozdna terapija pogosto imenovana tudi gozdna kopel. Ne gre pa za nikakršno kopel v vodi temveč za uživanje v gozdnem zraku. Ljudje se že tisočletja družimo z gozdom a še nikoli manj kakor v sedanjem času.
To naravno terapijo prakticirajo na Japonskem že mnoga desetletja. Imenujejo jo shinrin yoku. Ugotovili so, da znižuje krvni tlak, zmanjšuje stres in povečuje tvorbo določenih beljakovin, ki nas ščitijo pred rakavimi obolenji. Ti učinki na zdravje naj bi bili posledica zmanjševanja stresa. Ugotavljali so pa tudi učinkovanje okoljskih dejavnikov – na primer phytoncidov, ki jih sproščajo drevesa in jih ljudje med bivanjem v gozdu vdihujemo in čvrstijo naš imunski sistem.
Ko se odločimo za vodeno gozdno terapijo, je najbolj bistveno, da se upočasnimo in polno zaposlimo svoja čutila. Upočasnitev je sprva za marsikoga stresna, a v naravnem okolju deluje čudežno.
Ali ste vedeli, da že dve uri druženja z gozdom izboljša vaš obrambni sistem za dva meseca. Japonski znanstveniki so odkrili biokemične razloge za to trditev. Pri vseh ljudeh, ki so sodelovali v študiji so po dveh urah bivanja v gozdu ugotovili vsaj 50 % dvig T limfocitov v krvi (brez teh se človeško telo ne more zoperstaviti virusom in bakterijam). Vsi vključeni v študijo so imeli po sprehodu v gozdu nižji krvni tlak in nižji nivo stresnih hormonov v krvi, opisovali pa so umirjenost in jasne misli. Učinek izzveneva dva meseca. Znanstveniki so pojasnili fenomen: drevesa in druge gozdne rastline sproščajo v okolje fitoncide. To so hlapljive organske spojine, ki ščitijo zdravje gozdnih rastlin. Ko se človek druži z gozdom, se pravzaprav kopa v njegovem naravnem imunskem sistemu in vdihuje fitoncide. Narava nas s svojo svežino in zeleno obarvanostjo že vabi k sebi. Odzovimo se. Blagodejno delujejo že krajša druženja z njo.
Bivanje v gozdu pa je posebna izkušnja. Človek začuti polnost življenja povsod okrog sebe tudi če je povsem mirno in ne vidimo nobene živali. Kakor da bi bil gozd sam po sebi živo bitje. Pravzaprav pa je gozd kolektivna zavest, ki jo tvorijo drevesa, biljke, ptice, žuželke in druge gozdne živali, zemlja, kamenje, voda, zrak.
Mnoge sodobne študije potrjujejo zdravilnost druženja z naravo. Žal, hiter ritem življenja in nabit delovni urnik poskrbita za to, da večino dni preživimo zabubljeni v zaprtih prostorih, daleč od narave. In danes, živi več kot 50% ljudi v mestih, daleč od travnikov, rek in gozdov. Leta 2030 naj bi ta % narastel na 60%. Ljudje niso, v vsej zgodovini človeštva doslej, še nikoli bili tako malo v stiku z rastlinami in živalmi. Preveč nenaravnih dražljajev in bivanje izključno v zaprtih prostorih povzroča izčrpanost, izgubo vitalnosti in zdravja.
Ekopsihologi opozarjajo, da ima naravno okolje ključno vlogo pri našem duševnem zdravju. Pomanjkanje povezanosti z naravnim okoljem povečuje mentalni in čustveni stres. Opozarjajo da je zdravje človeštva odvisno od zdravja narave. Predlagajo, da skrbimo za naravna okolja in okrepimo našo povezanost z njimi.
Če le uspete preživite kratek čas vsaj enkrat tedensko na istem mestu v bližnjem gozdu in opazujte kako se to mesto med letom, z menjavo letnih časov, spreminja. Ne samo videz tudi energije in atmosfera se z letnimi časi spreminja. Gozd pred poletnim dežjem, gozd pod snegom, gozd spomladi, ko vse diši in gozd jeseni, ko v njem prevladuje paleta rumenih, oranžnih in rdečih vse do rjavih tonov. Vse to je en in isti gozd, ki diha tako kot diha naš planet.
Kdor se navadi družiti z gozdom v tišini, čuječe ga to lahko podpre v občutenju razlik med posameznimi letnimi časi v energetskem smislu, v spoznanju kako posamezni letni čas vpliva na živa bitja in da so te energije pravzaprav lahko v oporo tudi človeku, ko je pripravljen spodbuditi notranje procese, ki so nujni za doseganje različnih ciljev v življenju.
Cvetka Avguštin